Živimo v svetu hitrih sprememb, digitalizacije in hitrega tehnološkega razvoja. Prihodnost Slovenije je odvisna od tega, kako dobro se bo družba prilagodila zahtevam naprednih digitalnih tehnologij in njihove uporabe v gospodarstvu in družbi (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2021). Tu ima ključno vlogo tehnološko opolnomočenje državljanov. Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo opolnomočenje definira kot zagotovitev ustreznih pogojev za polno uporabo, razvoj sposobnosti koga, zlasti z izobraževanjem (SSKJ, 2022). Tehnološko opolnomočenje je za napredovanje in razvoj ključno, saj tako uvede državljane v svet informacijske in komunikacijske tehnologije in jih nauči njihove uporabe. Članek je nastal v sklopu projekta Inovativnih in trajnostnih pristopov za tehnološko opolnomočenje z namenom preučevanja obstoječih praks. V nadaljevanju bodo predstavljeni pristopi tehnološkega opolnomočenja državljanov, ki jih je Slovenija izbrala z namenom izboljšanja nacionalne ravni digitalizacije. Slovenija s tem sledi tudi usmeritvam in ciljem EU o digitalni preobrazbi Evrope.
Evropska Komisija je naznanila digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. Predstavila je svojo vizijo in poti za izboljšave na področjih znanja in spretnosti, digitalne preobrazbe podjetij, varne in trajnostne digitalne infrastrukture in digitalizacije javnih storitev. Digitalna preobrazba Evrope določa konkretne cilje in je ključnega pomena za uresničitev cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Cilja se močno povezujeta in predstavljata dve izmed šestih prednostnih nalog Komisije za obdobje 2019-2024. Cilj prednostne naloge Evropskega zelenega dogovora je postati prva podnebno nevtralna celina do leta 2050, do leta 2030 zmanjšati izpust toplogrednih plinov za 55% ter posaditi 3 milijarde novih dreves. Boj proti podnebni krizi bo izboljšal zdravje ljudi, kvaliteto življenja, zaščitil biotsko raznovrstnost in omogočil čistejše vire energije. Velik vpliv pri dosegu teh ciljev ima digitalna transformacija Evrope, ki omogoča zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Na to pozitivno vplivajo možnosti, ki jih omogoča digitalizacija in sicer delo od doma, izvedba spletnih sestankov, predavanj ali izobraževanj, digitalizacija javnih storitev, spletno naročanje in tudi uporaba javnega prevoza ter razvoj avtonomnih in električnih vozil. Komisija se zavzema za vzpostavitev varnega in zaščitenega digitalnega okolja, ki je dostopen vsem. Cilji do leta 2030 so zagotoviti osnovno digitalno znanje vsaj 80% prebivalstva, 100% digitalizacijo javnih storitev ter e-zdravja, uporabo digitalne identifikacije vsaj pri 80% državljanov, gospodinjstvom zagotoviti gigabitno povezljivost, vsa poseljena območja pokriti s 5G omrežjem in doseči, da bi 3 od 4 podjetij uporabljala storitve računalništva v oblaku ter umetno inteligenco. Uresničevanje ciljev digitalizacije in podnebne nevtralnosti Evrope spreminja način dela, učenja in vključevanja posameznikov v družbo in vsakodnevno življenje ter predstavlja nove priložnosti, ki se lahko izkoristijo le v primeru, če posamezniki razvijejo prave veščine. Evropa se je tega lotila aktivno in sicer z določanjem konkretnih ciljev ter sprejemanjem različnih pravnih virov in akcijskih načrtov, ki zagotavljajo uresničevanje vizije EU. Evropska Komisija je objavila Evropsko agendo znanj in spretnosti, akcijski načrt za naslednjih 5 let, za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, ki se osredotoča na 12 ključnih aktivnosti za vlaganje v spretnosti zelenih in digitalnih delovnih mest. Na področju izobraževanja in usposabljanja je bil na ravni EU sprejet Akcijski načrt za digitalno izobraževanje EU, ki podpira trajnostno in učinkovito prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja držav članic digitalni dobi. Načrt je dolgoročna strateška vizija visoko kakovostnega in dostopnega digitalnega izobraževanja. Možnost za izvedbo le tega je potrdila pandemija Covid-19, saj je privedla do sedaj največje uporabe tehnologije za namene izobraževanja in spodbudila razvoj področja digitalnega izobraževanja (Uradno spletišče EU, 2022).
Cilj digitalne preobrazbe pa poleg opredelitve ciljev zahteva tudi njihovo spremljanje. Doseganje zastavljenih ciljev EU in napredek držav članic se meri z indeksom DESI, ki države razvršča glede na njihovo raven digitalizacije. Pri vseh državah je opazen napredek, a razlika med vodilnimi državami članicami in tistimi, ki dosegajo najnižje rezultate je še vedno prevelika (Uradno spletišče Evropske Unije, 2022). Slovenija se je glede na indeks DESI v letu 2022 uvrstila na 11. mesto izmed 27 držav članic in njen napredek se sklada s povprečjem EU. Pod povprečjem se nahaja na področju osnovnih in nad osnovnih digitalnih spretnosti in znanja ter na področju digitalnih javnih storitev. Slovenija se zavzema za digitalno preobrazbo gospodarstva in javnega sektorja, kar dokazujejo njeni pristopi za tehnološko opolnomočenje državljanov. Sprejela je Strategijo digitalnih javnih storitev 2030, ki predstavlja enega od reformnih ukrepov v Načrtu Slovenije za okrevanje in odpornost, ki je usklajen z digitalnimi ambicijami EU (DESI, 2022). Načrt vključuje 55 naložb, 33 reform ter 0,7 milijard evrov posojil in 1,8 milijard evrov sredstev, od katerih je 42% sredstev namenjenih za doseganje podnebnih ciljev in 21% za doseganje ciljev digitalne preobrazbe Slovenije (Uradno spletišče EU, 2022).
Kot že predhodno omenjeno je eden izmed ciljev EU za Evropsko digitalno desetletje digitalizacija javnih storitev. Cilj je, da 80% državljanov uporablja digitalno identifikacijo in da ima 100% državljanov dostop do zdravstvene dokumentacije preko portala e-zdravje. Storitveni portali, ki omogočajo elektronsko poslovanje so tudi eUprava, Slovenska poslovna točka (SPOT), eDavki, zVem in eDemokracija. Portali, kot so e-demokracija, predlagam.vladi.si in Stop Birokraciji pa so primeri digitalnih orodij, ki omogočajo sodelovanje javnosti pri oblikovanju politik in upravnih odločitev (DESI, 2022). Portal e-demokracija spodbuja sodelovanje državljanov pri pripravi predpisov, saj lahko ti preko spleta oddajo svoja mnenja, pripombe ali pobude glede predpisov v pripravi. Portal predlagam.vladi.si omogoča večjo vključenost državljanov v oblikovanje vladnih politik, saj uporabnikom omogoča, da pošljejo svoje predloge za ureditev posameznih vsebin. Če se glasovanja udeleži več kot 3% aktivnih registriranih uporabnikov in večina podpre predlog, se ta posreduje v obravnavo pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi. Projekt Stop Birokraciji sistematično preprečuje administrativne ovire (Gov.si, 2022), Slovenska poslovna točka (SPOT) poslovnim subjektom nudi vse informacije o poslovanju in jim omogoča izvedbo elektronskih postopkov (Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, 2022). Projekt Inovativen.si, ki ga vodi Ministrstvo za javno upravo uporablja inovativne metode oblikovanja politik in storitev ter omogoča preizkušanje storitev in uporabniških izkušenj.
V okviru evropskega akcijskega načrta za digitalno izobraževanje je Slovenija pričela z nacionalno reformo učnih načrtov, katerega cilj je razvoj digitalnih kompetenc v osnovnih in srednjih šolah. Ta vključuje tudi intenzivno izpopolnjevanje učiteljev, saj se bo 20.000 strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju usposabljalo na področju digitalnih kompetenc. Izvedena bo prenova pedagoških praks, vzpostavitev digitalno opremljenih šol in digitalnih rešitev z namenom boljše podpore učnega procesa kot je npr. e-nacionalno preverjanje znanja (Uradno spletišče EU, 2022). Na sprejetje ministrstva že več let čaka predlog postopnega uvajanja obveznega pouka računalništva in informatike v osnovnih šolah. Do takrat pa naj bi digitalne kompetence izboljševali s prenovo učnih procesov, ki bodo vključevali temeljna znanja računalništva in informatike (Kuralt, 2022). Mednarodni projekt EUFolio je razvojni projekt usmerjen na uvajanje eListovnika v procese poučevanja. Ta predstavlja osebno elektronsko okolje učenca za načrtovanje, spremljanje in vrednotenje učenja in svojih dosežkov. V njem sodeluje 7 držav in 4 izmed teh, med katerimi je tudi Slovenija, dejansko uvajajo eListovnik v šole (EUFOLIO, 2022). Projekt Dvig digitalne kompetentnosti se od ostalih razlikuje po tem, da izhaja iz dejanskih potreb posameznega vzgojno izobraževalnega zavoda in načrtovanju njegovih strategij za dvig digitalnih kompetenc vodstvenih in strokovnih delavcev, otrok, učencev in dijakov. S pomočjo učinkovite rabe digitalnih tehnologij bo izvedena analiza dejanskega stanja in priprava akcijskega načrta. Oblikovala se bo digitalna strategija na osnovi katere bodo izvedena usposabljanja in implementacija na novo pridobljenih znanj (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2022). Izboljševanju digitalnih kompetenc učiteljev pa je namenjen tudi projekt MENTEP, kjer je bilo razvito spletno orodje za samovrednotenje pedagoških digitalnih kompetenc in portal za nadaljnjo podporo pri razvoju le teh. Namen projekta je dvig digitalne pismenosti učiteljev na njihovem področju dela, saj ima uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju: IKT) pri pouku pozitivne učinke pri rezultatih učencev (MENTEP, 2022).
Februarja 2022 je Slovenija, z namenom povečanja digitalne razvitosti gospodarstva in celotne družbe, sprejela Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti. S ciljem razširitve osnovnih digitalnih kompetenc zakon uvede enkratne digitalne bone. Del proračuna tako vključuje digitalne bone za spodbujanje digitalne vključenosti v vrednosti 150€ na posameznika za nakup računalniške opreme. Do bona so upravičeni šoloobvezni otroci 7., 8. in 9. razreda, dijaki in študentje. Po končanem izobraževanju iz področja digitalne pismenosti pa so do njega upravičeni tudi državljani stari 55 let ali več. Novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti ohranja digitalne bone, a le za socialno ogrožene posameznike in prinaša ustanovitev računalniškega sklada preko že obstoječega štipendijskega sklada. Ta omogoča izposojo računalniške opreme socialno šibkejšim, otrokom s posebnimi potrebami, upokojencem in invalidom (Slovenska tiskovna agencija, 2022). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zagotovilo pridobitev osnovnih digitalnih spretnosti in znanj tudi odraslim, še posebej zaposlenim v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih (v nadaljevanju: MSP), ki so prav tako prejeli bone za izboljšanje digitalnih kompetenc. Nudijo jim svetovanje, mentorstvo in usposabljanje. Ministrstvo je vzpostavilo tudi spletno podatkovno bazo znanja, na kateri lahko najdejo spletne seminarje, članke in konference za izpopolnjevanje svojih digitalnih kompetenc (DESI, 2022). Tečaje digitalnih spretnosti in znanj za javne uslužbence izvaja Upravna akademija, ki nagovarja zaposlene v javnem sektorju, da se udeležijo brezplačnih usposabljanj, ki potekajo v obliki samoučenja na daljavo. Tečaj je razdeljen na štiri učne programe, ki zaposlenim omogočijo pridobitev novih digitalnih znanj. Na področju analitike sta učna programa poslovne in podatkovne analize in na področju razvoja programa razvoja aplikacij in programskega razvoja. S poslovno analizo zaposleni pridobijo znanja o učinkovitem upravljanju s podatki in o osnovah računalništva v oblaku. Podatkovna analiza vključuje znanja z osnovami vizualizacije podatkov in z znanji za uporabo podatkov na posameznih področjih. Z razvojem aplikacij se posameznik nauči tudi poenostavitve, spreminjanja in avtomatizacije poslovnih postopkov, s programskih razvojem pa tudi načrtovanja programske opreme, sistemov in znanj o razvoju in preizkušanju programskih rešitev (Fast Lane, 2022).
Poleg projektov, ki so namenjeni aktivno zaposlenim posameznikom, se odvijajo tudi projekti, ki so namenjeni starejši populaciji, osebam s posebnimi potrebami in mladim. Dva neformalna projekta vključujeta usposabljanje dolgotrajno brezposelnih oseb nad 50 let, nezaposlenih brez izobrazbe ter mlajših od 30 let, ki si želijo izboljšati svoje zaposlitvene možnosti. Projekt za celovito podporo aktivni in starajoči se delovni sili, poimenovan tudi s kratico ASI, pomaga podjetjem pri usposabljanju in krepitvah kompetenc starejših zaposlenih, ki se jih na tak način motivira za podaljšanje delovne aktivnosti. Starejši se najpogosteje odločijo za usposabljanje glede digitalnih spretnosti in znanj, učenja novih jezikov ter mehkih veščin, kot je npr. poslovna komunikacija (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, 2022). Projekt Mobilnih herojev, izveden iz strani Službe vlade za digitalno preobrazbo v sodelovanju s podjetjem Simbioza, je z mobilnimi učilnicami na 19 različnih lokacijah, omogočil starejšim iz bolj oddaljenih krajev usposabljanje na področju digitalnih kompetenc. S projektom so prekosili vrzeli na področju IKT med mestnimi in podeželskimi območji, zmanjšali socialno izključenost starejših in jim omogočili večjo neodvisnost in informiranost (Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, 2022). Za tehnološko opolnomočenje oseb s posebnimi potrebami pa je bil razvit projekt Digitalno pripovedovanje zgodb za izboljšanje spretnosti in opolnomočenje oseb z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju: DigiStorID). Gre za inovativen učni pristop pripovedovanja zgodb prilagojen osebam z motnjami v duševnem razvoju. Pri načinu pripovedovanja se uporablja Berkeleyev model, ki za pripovedovanje uporablja kratke prvoosebne pripovedi, ki združujejo posnetke glasu, slik in glasbe. Projekt sodelujočim omogoča, da z digitalnim medijskim izražanjem povedo svojo zgodbo na način, ki jih opolnomoči in spodbuja njihovo ustvarjalnost (Jerič, 2021). Mladi pa predstavljajo ciljno skupino projekta Opolnomočenje mladih za premišljene izobraževalne in karierne odločitve, ki je financiran s strani EU in se osredotoča na razvoj identitete mladih. Preko digitalne igre bodo mladi spoznali svoje veščine uporabne na področjih življenja, dela in izobraževanja ter načine kako pridobiti novo znanje, ki jim bo omogočilo raziskovanje njihovih možnosti za prihodnost. Cilj projekta je zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja mladih med starostjo 14 – 17 let, kar bi se doseglo s spodbujanjem za premišljene izobraževalne in karierne odločitve ter preprečitvijo vstopa mladih na trg dela z nezadostnimi spretnostmi. Del projekta pa predstavlja tudi Vodnik za starše, ki jim predstavi načine in dobre prakse usmeritev mladih v obdobju sprejemanja odločitev za nadaljnje izobraževanje oziroma vstop na trg dela (Pregled – DesignMyFuture, 2022).
V primerjavi Slovenije glede digitalizacije z ostalimi državami imamo relativno dobro pokritost s širokopasovnim internetom, veliko digitalnih javnih storitev in dobro koriščenje odprtih podatkov (Slovenska tiskovna agencija, 2022). Prednost Slovenije predstavlja tudi človeški kapital, saj ima Slovenija vso znanje, ki je potrebno za digitalno preobrazbo, kar se odraža v velikem deležu diplomantov iz naravoslovja, inženirstva, matematike in iz tehnoloških področij (Uradno spletišče EU, 2022). Zaostajamo pa na področju digitalnih znanj in spretnosti prebivalstva, za kar si Slovenija z izvedbami različnih projektov in izobraževanji prizadeva izboljšati. V zadnjih letih se je zmanjšalo število žensk v sektorju IKT, izziv Slovenije pa predstavlja tudi interoperabilnost podatkov in storitev, zaradi česar prihaja do težav tudi pri digitalizaciji zdravstvenih storitev (Slovenska tiskovna agencija, 2022). Slovenija si prizadeva za trajnostno vizijo digitalne družbe, ki bo opolnomočila tako državljane kot podjetja. Kljub vsem priložnostim in prednostim, ki pa jih digitalne tehnologije prinašajo, obstaja tudi veliko izzivov poveznih z digitalno preobrazbo, s katerimi se bo morala soočiti v prihodnosti.
Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027) | European Education Area. (b. d.). Pridobljeno 30. december 2022, s https://education.ec.europa.eu/sl/node/1518
Barbara. (2022, marec 29). Dvig digitalne kompetentnosti. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projekti/dvig-digitalne-kompetentnosti/
Blaž. (2020a, oktober 4). Inovativna pedagogika 1:1. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projekti/inovativna-pedagogika-11-2/
Blaž. (2020b, oktober 4). MENTEP. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projekti/zakljuceni-projekti/mentep/
Blaž. (2020c, december 9). Opolnomočenje mladih za premišljene izobraževalne in karierne odločitve. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projekti/design-my-future/
Briggs, J. (2016a, november 17). Engaging Our People in the Digital Transformation Process. Ionology. https://www.ionology.com/engaging-our-people-in-the-digital-transformation-process/
Briggs, J. (2016b, december 15). Digital Empowerment & Role of Culture in Digital Transformation. Ionology. https://www.ionology.com/digital-empowerment/
Briggs, J. (2016c, december 15). Digital Empowerment & Role of Culture in Digital Transformation. Ionology. https://www.ionology.com/digital-empowerment/
Delivering the European Green Deal. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal/delivering-european-green-deal_en
DigiStorID – Digitalno pripovedovanje zgodb. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://digistorid.eu/
Digitalizacija družbe | GOV.SI. (b. d.). Portal GOV.SI. Pridobljeno 22. december 2022, s https://www.gov.si/teme/digitalizacija-druzbe/
Digitalna pismenost < vsak >. (b. d.). < vsak >. Pridobljeno 22. december 2022, s https://vsak.si/znanje/digitalna-pismenost/
Digitalni boni bodo v prihodnje namenjeni le socialno ogroženim. (b. d.). Pridobljeno 23. december 2022, s https://www.24ur.com/novice/slovenija/digitalni-boni-bodo-v-prihodnje-namenjeni-le-socialno-ogrozenim.html
dLib.si—Opolnomočenje v spletnih podpornih skupinah za ljudi s težavami v duševnem zdravju. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RLTGC6U7
Domov—Laboratorij za ustvarjalne učilnice—FCL. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s http://creative.eun.org/
Empowerment Technology. (b. d.). Pridobljeno 26. december 2022, s https://sites.google.com/site/emptechjm/
EUfolio | SIO Projekti. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://projekt.sio.si/eufolio/
EUprava. (b. d.). Pridobljeno 30. december 2022, s
Europe’s Digital Decade | Shaping Europe’s digital future. (b. d.). Pridobljeno 30. december 2022, s https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/europes-digital-decade
Evropska komisija je začrtala pot k digitalno opolnomočeni Evropi do leta 2030. (2021, marec 15). Andragoški center Republike Slovenije. https://www.acs.si/aktualno/novice/evropska-komisija-je-zacrtala-pot-k-digitalno-opolnomoceni-evropi-do-leta-2030/
Evropski zeleni dogovor. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl
Evropsko digitalno desetletje: Digitalni cilji za leto 2030. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decade-digital-targets-2030_sl
Fran/iskanje/opolnomočenje. (b. d.). Fran. Pridobljeno 26. december 2022, s https://fran.si/iskanje?Query=opolnomo%C4%8Denje
Indeks digitalnega gospodarstva in družbe – uspešnost držav pri digitalizaciji | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s
Jerič, K. (2021, februar 24). Digitalno pripovedovanje zgodb za opolnomočenje oseb z motnjami v duševnem razvoju [Text]. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/digitalno-pripovedovanje-zgodb-za-opolnomocenje-oseb-z-motnjami-v-dusevnem-razvoju
Mäkinen, M. (2006). Digital Empowerment as a Process for Enhancing Citizens’ Participation. E-Learning and Digital Media, 3(3), 381–395. https://doi.org/10.2304/elea.2006.3.3.381
MENTEP. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://arhiv.zrss.si/mentep/
Mobilni heroji nadaljujejo usposabljanje starejših v ruralnih okoljih | GOV.SI. (b. d.). Portal GOV.SI. Pridobljeno 23. december 2022, s https://www.gov.si/novice/2022-11-10-mobilni-heroji-nadaljujejo-usposabljanje-starejsih-v-ruralnih-okoljih/
Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost. (b. d.). Pridobljeno 23. december 2022, s https://commission.europa.eu/business-economy-euro/economic-recovery/recovery-and-resilience-facility/slovenias-recovery-and-resilience-plan_sl
Načrt za okrevanje in odpornost. (b. d.). EU Skladi. Pridobljeno 23. december 2022, s https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti
Načrt za okrevanje in odpornost | GOV.SI. (b. d.). Pridobljeno 23. december 2022, s https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/
O – EUFOLIO. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s http://eufolio.eu/about/
O Načrtu za okrevanje in odpornost | GOV.SI. (b. d.). Portal GOV.SI. Pridobljeno 23. december 2022, s https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/o-nacrtu-za-okrevanje-in-odpornost/
Obveznega predmeta računalništva (še leta) ne bo. (b. d.). Pridobljeno 27. december 2022, s https://www.delo.si/novice/slovenija/obveznega-predmeta-racunalnistva-se-leta-ne-bo/
Pregled – DesignMyFuture. (b. d.). Pridobljeno 28. december 2022, s https://www.designmyfuture.eu/project-overview/
Rojc, J. (b. d.). Izhodišča za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji.
StrategijaDTG.pdf. (b. d.). Pridobljeno 26. december 2022, s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGRT/Dokumenti/DIPT/StrategijaDTG.pdf
The Digital Economy and Society Index (DESI) | Shaping Europe’s digital future. (b. d.). Pridobljeno 22. december 2022, s https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/desi
Upravna akademija—Digitalna znanja za delovna mesta prihodnosti. (b. d.). Pridobljeno 29. december 2022, s https://ua.gov.si/projekti/digitalna-mesta-prihodnosti
Upskilling program Slovenia. (b. d.). Pridobljeno 30. december 2022, s https://www.fastlane.live/digitalnaznanja
Varstvo otrokovih pravic v digitalnem svetu. (b. d.). Dnevnik. Pridobljeno 26. december 2022, s https://www.dnevnik.si/1043001328
ZRSS-MENTEP-brosura.pdf. (b. d.). Pridobljeno 28. december 2022, s https://arhiv.zrss.si/mentep/wp-content/uploads/ZRSS-MENTEP-brosura.pdf
ZSDVklj_objava_splet.pdf. (b. d.). Pridobljeno 26. december 2022, s https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SDP/Dokumenti/ZSDVklj_objava_splet.pdf